Odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je na današnjem izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v sodelovanju z Glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučil s strani Ministrstva za zdravje naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasji zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev. Število umikov soglasij se spreminja, prihajajo dodatni preklici kot tudi posamezni umiki preklicev. Ugotavlja se, da so zdravniki v več zavodih opravljali prekomerno delo brez podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo, ki presega 40+8 ur.

Ugotavljamo, da so praktično vse bolnišnice življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom preko 40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do plana ZZZS. Velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici.

Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogroženo NZV, saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo. Vsa nenujna elektivna dejavnost se bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala, saj se bodo zdravniki predodeljevali v zagotavljanje NZV. Posledično to lahko pomeni premik pacientov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri odvisni od zunanjih zdravnikov. Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev se bo vrnila za nekaj deset let nazaj, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.

Dodatno zaskrbljenost povzroča možnost, da po zaključku stavke veliko kolegic in kolegov ne bo želelo ponovno podati soglasja za več kot 40+8 oziroma neprekinjeno delo 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev. Ostali bodo na evropski direktivi o delovnem tedniku, ki velja od 2020 dalje, kar bo paraliziralo javno zdravstvo. Sedaj preživi zahvaljujoč nadurnem delu zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu.

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovednih pogojih dela. Zato smo prosili za navodila Ministrstvo za zdravje, kako nadomestiti izpadle programe, saj je glede na obstoječe kadre ob prenehanju kršitev zakonskih omejitev o delovnih obveznostih nemogoče načrtovati varne rešitve za prebivalce Slovenije. Zato je nujno, da se odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vloži vse napore v končanje stavke.

Boštjan Kersnič,
predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo