Sestanka o novem Kodeksu medicinske etike so se udeležili predstavniki naslednjih ustanov:
- Slovensko zdravniško društvo: prof. dr. Pavel Poredoš (predsednik SZD), prof. dr. Miran F. Kenda (predsednik Glavnega strokovnega sveta), prof. dr. Radko Komadina (gen. sekretar), prim. Matija Cevc (izv. sekretar)
- Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko : doc. dr. Božidar Voljč (predsednik)
- Medicinska fakultete Univerze v Ljubljani: prof. dr. Dušan Šuput (dekan – po telefonu), prof. dr. Tadej Battelino (prodekan za znanstvenoraziskovalno področje),
- Univerzitetni klinični center Ljubljana: prof. dr. Marija Pfeifer (strokovna direktorica), prof. dr. Zlatko Fras (strokovni direktor Internih klinik)
- Komisija za medicinsko etiko UKC LJ: prof. dr. Matija Kozak
Udeleženci so v razpravi menili, da se besedilo obstoječega kodeksa lahko zamenja s povsem novim, vendar le, če to zahtevajo posebne razmere in s predhodnim konsenzom zdravništva. Ne enega, ne drugega v primeru novega besedila ni, zato prisotni niso našli nobenega razloga, da bi se trenutno veljavni Kodeks popolnoma zavrgel in napisal nov. Že sama zamisel, da bi veljavni kodeks zavrgli, je neetična. Tako je tudi stališče ustanov in organizacij, ki so bile zastopane na sestanku. V vseh državah je kodeks zdravniške etike za zdravnike oblika etične ustave, ki se po potrebi spoštljivo dopolnjuje tako, da sledi stroki in razmeram. Zato so bili mnenja, da se v obstoječi kodeks, ki izhaja iz temeljnih načel, vnesejo le potrebna dopolnila. Če se vsiljuje povsem novo besedilo, se bi s tem zdravništvo po nepotrebnem razcepilo prav na področju, kjer je to najmanj zaželeno.
Glede predlaganega novega kodeksa so razpravljavci izrazili številne zadržke in pomisleke. Splošna ugotovitev je bila, da so določila novega kodeksa izrazito ne zavezujoča (»prepovedi« so uporabljene le nekajkrat) in do določene mere tudi neustrezna (npr. 8. določilo, ki se glasi: »Pri zdravljenju samega sebe, družinskih članov ali tesnih prijateljev se zdravnik zaveda (uporabljen enak izraz kot pri zdravilstvu!), da njegova osebna vpletenost …« se da razumeti, kot da je etično vprašljivo samozdravljenje, zdravljenje družinskih članov in prijateljev. Manjka člen o etiki raziskovanja in o objavah izsledkov.)
Ocenjeno je bilo, da novi kodeks ne prepoveduje in s tem dopušča, da zdravniki uporabljajo zdravilske in druge nepreverjene metode zdravljenja. V 1. določilu je zapisano le »zdravnik upošteva strokovna dognanja sodobne medicine« in v 6. določilu »zdravnik se zaveda, da zdravilstvo nima preverljive znanstvene osnove«. Dopustitev zdravilske dejavnosti za zdravnike z licenco so vsi prisotni ocenili kot nedopustno. Težnja, da bi zdravilske prakse bile dovoljene le zdravnikom, je nevarna, saj se s tem posredno podpirajo nelegalne prakse samozvanih zdravilcev, ki zaradi tega ne bodo prenehali s svojimi praksami. V Sloveniji je v tako neurejenih razmerah, ko se ignorira Zakon o zdravilstvu, neprimerno vnašati v etični kodeks določila, ki zdravilstvu odpirajo vrata v zdravniške ordinacije. Poglavitna skrb Ministrstva in Zbornice bi na področju zdravilstva morala biti, da se zadeve uredijo v skladu z zakonom, da se vzpostavi nadzor nad vsemi praksami, preglednost in odgovornost vseh izvajalcev. Šele potem bi lahko na dogovorni način razpravljali o odnosu medicine do zdravilstva.
Prisotnim se je zdela tudi izrazito sporna dopustitev oglaševanja zdravstvene dejavnosti zdravnikov (63. določilo). Menili so, da je potrebno razlikovati med komercialnim oglaševanjem in obveščanjem javnosti o delu in dosežkih slovenske in mednarodne medicine. Tudi poglavje Zdravnik in gospodarska dejavnost je problematično, saj dopušča, da postane zdravje »tržno blago«, le zdravnik mora pri tem zadržati kritično strokovno neodvisnost (56. določilo), pri uvajanju novih metod pa je enakovredno merilo strokovni in znanstveni utemeljenosti tudi finančna posledica (57. določilo). 42. določilo »zdravnik se zaveda omejenosti materialnih sredstev« verjetno sicer ni bilo mišljeno tako, a možna je tudi razlaga, da zdravnik določenih preiskav ne naredi, da bo dobiček večji (ali pa izguba manjša).
Prisotni predstavniki naštetih inštitucij so soglasno podprli naslednje sklepe:
Sklepi:
1. Trenutno veljavni Kodeks je primeren, zato ga ni potrebno niti se ga ne sme zavreči. Potrebna pa je skrbna analiza veljavnega Kodeksa in priprava morebitnih dopolni.l
2. Osnutek novega kodeksa ni primeren za nadaljnjo obravnavo iz naslednjih razlogov:
a) Dikcija velike večine določil je zapisana tako, da je njihovo izpolnjevanje popolnoma nezavezujoče in tako onemogoča opredelitev kršitev.
b) Dopušča licenciranim zdravnikom opravljanje zdravilstva in drugih nepreverjenih metod »zdravljenja«.
c) Dovoljuje komercialno oglaševanje zdravstvene dejavnosti.
d) Dopušča, da postane zdravje tržno blago.
3. Slovensko zdravniško društvo naj v svojem imenu in v imenu na sestanku prisotnih organizacij ter ustanov Zdravniški zbornici predlaga, da se v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov uskladijo stališča in poiščejo sprejemljive rešitve, ki bodo ob potrebnem spoštovanju etičnega izročila v slovenskem zdravstvu slovenske zdravnike povezovala z etičnimi določili sprejemljivimi za vse.
Podpisani:
prof. dr. Pavel Poredoš – predsednik SZD
doc. dr. Božidar Voljč – predsednik KME
prof. dr. Dušan Šuput, – dekan MFULJ
prof. dr. Marija Pfeifer – strokovna direktorica UKC LJ
prof. dr. Miran F. Kenda – predsednik GSS
prof. dr. Zlatko Fras – strokovni direktor Interne kl. UKC LJ
prof. dr. Radko Komadina – gen. sekretar SZD
prof. dr. Tadej Battelino – prodekan MF ULJ
prim. Matija Cevc – izvršni sekretar SZD