Stališče SZD o predlogu zakona o kakovosti v zdravstvu

1 . Pozdravljamo, da se po desetletjih pozivov stroke pripravlja zakon o kakovosti.

2. Agencija, ki jo predvideva predlog zakona, mora biti zdravniku v partnersko oporo, ne kot organ za kaznovanja, zato so usmeritve zakona v nasprotju z mednarodno prakso.

3. Dolgoletne izkušnje zahodnih držav, ki so nam za zgled, so pokazale, da je potrebno posameznike, udeležence dogodkov, ki privedejo do izidov, ki so v nasprotju s pričakovanji, obravnavati anonimizirano. Kakršno koli javno izpostavljanje posameznikov vodi v kulturo strahu in skrivanja rezultatov, ne pa v kulturo zaupanja in dvigovanja kakovosti in varnosti.

4. Rezultate zdravljenja se mora spremljati na nivoju oddelka oz. institucije, poimensko imenovanje vpletenih je nesprejemljivo. Zaželeno je, da se brez strahu prijavljajo neželeni dogodki, kar omogoča njihovo analizo in sistemske izboljšave.

5. Zakon daje poudarek regulativi ( predvidevajo se retroaktivni postopki za penalizacijo že storjenih dejanj), premalo je predvidenih proaktivnih usmeritev (ocena tveganj).

6. Strokovni nadzori  s svetovanjem lahko potekajo le s strokovnjaki (zdravnika lahko nadzira le zdravnik).

7. Nedopustno je predvidevanje, da izvajalec odgovarja za izid zdravljenja. Potrebno je v ta zakon vključiti institut nekrivdne odškodnine.

8. Po nalogah, predvidenih za bodočo agencijo, lahko predvidevamo, da bo potrebno imeti sto in več zaposlenih. Zakonodajalec naj preveri možno povezavo med obstoječim NIJZ in načrtovano agencijo.

9. Predvidena vloga ZZZS ostaja obrobna, čeprav zdravstvene zavarovalnice v jedrnih državah Evrope pomembno proaktivno skrbijo za kakovost dela izvajalcev (njihovih pogodbenih izvajalcev storitev za zavarovance teh zavarovalnic).

10. Za vrednotenje kakovosti dela zdravnikov in njihovih sodelavcev v teamu so potrebne mednarodne smernice in njihova nacionalna priporočila ter lokalno prirejene klinične poti, zato je edino orodje za spremljanje kakovosti v državah, ki jih jemljemo za zgled, nenehno posodabljanje strokovnih smernic. Ime pove, da jih lahko izdela le stroka na osnovi z dokazi podprte medicine (EBM). Smernic se ne sprejema z glasovanjem.

Slovensko zdravniško društvo