Slovensko zdravniško društvo poziva Ministrstvo za zdravje k takojšnjemu ukrepanju, da vsem bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva je v petek, 28. maja, obravnaval poročila nekaterih regijskih urgentnih centrov, o čemer so v zadnjih dneh poročali tudi vodilni slovenski mediji. Dejstvo je, da so se zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in težav iz preteklih let, v času epidemije, z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva, pojavila številna neskladja pri delovanju uregntnih služb.

Regijski urgentni centri predstavljajo organizacijski stik med primarnim in sekundarnim nivojem, med služno nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo zdravniki primarnega nivoja, urgentnimi medicinci v enotah za bolezni urgentnih centrov in bolnišničnimi specialisti, ki zagotavljajo urgentno pomoč bolnikom na področju svoje specialnosti.

Trenutna zakonska določila vsebinsko niso dopolnjena s podzakonskimi akti, zaradi česar morajo zdravniki v različnih regijah delati pri vsaj dveh delodajalcih z neenako organizacijo, prav tako pa različna delovišča niso izenačena po zahtevnosti.

Organizacija dela je že od leta 2016 posledica večje ali manjše spretnosti lokalnih organizatorjev in zato različna. Razpisovanje zdravnikov na različna delovišča v času epidemije je opravičljivo, nikakor pa ne sme predstavljati trajne sistemske rešitve in bistveno posegati v izobraževalni proces specalizantov.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva zato opozarja, da iz organizacijskih neskladij različnih centrov izhajajo povečane možnosti strokovno varnostnih tveganj, zato poziva Ministrstvo za zdravje, da s prioritetno dopolnitvijo podzakonskih aktov popolni organizacijo urgentne službe in tako uporabnikom/bolnikom zagotovi ustavno zajamčeno enako dostopnost in kakovost urgentne oskrbe.

Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva