Javni zdravstveni sistem vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnic in zdravnikov, zato opozarjamo na posledice dela 40 + 8 ur, saj se v tem primeru zdravstvo ne bo vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024. Organizacija slovenskega zdravstva se bo poslabšala, čakalne dobe in dostopnost do specialističnih obravnav pa še bolj podaljšale. V SZD kot neodvisni strokovni organizaciji se zavzemamo za dostopen javni zdravstveni sistem z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji.

Javni zdravstveni sistem vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnic in zdravnikov. Številne zdravnice in zdravniki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo tako, da delajo nadure (z različnimi imeni za delo preko rednega delovnega časa). Z umikom soglasij nastopi konec »delavcev iz ur«. Mlade generacije imajo druge življenjske vrednote kot pred desetletji.

Napovedani umik soglasij s strani ministrstva, ki jih zdravnice in zdravniki potrebujejo za delo pri drugem delodajalcu, bo povzročil, da bodo javni zavodi izgubili možnost organizacije neprekinjenega zdravstvenega varstva na področjih, ki so deficitarna na več kot 20 področjih (radiologija, anesteziologija, specialna področja kirurgije in interne medicine, nevrologija, urgentna medicina, družinska medicina,…).

Izražamo veliko zaskrbljenost, saj bodo številne zdravnice in zdravniki tudi po koncu sedanjih stavkovnih aktivnosti želeli nadaljevati delo v okviru evropske direktive delovnega časa 40+8 ur na teden, kar bo povzročilo, da se javno zdravstvo ne bo več vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024. Vse to bo močno omejilo dostopnost bolnikov do specialističnih obravnav.

V SZD razumemo stavko zdravnic in zdravnikov kot poskus ohranitve dostopnosti javnega zdravstva z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji.