OBRAZLOŽITEV stališča Slovenskega zdravniškega društva do prostovoljnega končanja življenja in Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Slovensko zdravniško društvo (SZD) Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (evtanazija in zdravnikova pomoč pri samomoru) ne podpira. Osem držav po svetu je evtanazijo uzakonilo. SZD je polnopravni član Svetovnega zdravniškega združenja (WMA – World Medical Association), ki nasprotuje evtanaziji in pomoči pri samomoru, in stališče SZD je v sozvočju s stališčem WMA. Od Hipokrata do določil ženevske in helsinške deklaracije je SZD zavezan ohranjanju in spoštovanju človeškega življenja, zato je Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju z etičnimi vrednotami zdravniškega poklica.

Smrt je neizbežen del človekovega življenja. Z razvojem medicinske znanosti in tehnologije se kakovost človekovega življenja bistveno spreminja, s tem pa tudi pričakovanja ljudi ob koncu življenja. Ljudje pričakujejo, da bo konec življenja brez bolečin in trpljenja ob ohranjenem človeškem dostojanstvu. Zato nastaja tudi želja po hitri, »dobri smrti« – evtanaziji in temelji na zdravnikovem spoštovanju pacientovega avtonomnega odločanja. Zdravniki spoštujejo pacientovo avtonomijo in tudi pravico do vnaprej izražene volje, ki daje pacientu možnost, da avtonomno izrazi svoje želje o zdravstveni oskrbi za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi, vendar ta ne zajema tudi zahteve po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

O koncu življenja se pojavljajo številne etične, pravne, medicinske in družbene dileme, ki izhajajo iz kulturoloških in verskih značilnosti. Cilj zdravniškega poslanstva ob koncu življenja je lajšati pacientom bolečine in trpljenje ob ohranjanju človeškega dostojanstva s pomočjo sodobne paliativne medicine.

SZD nasprotuje temu zakonu tudi zato, ker nalaga zdravniku izvedbo evtanazije, kar je v nasprotju z osnovnim zdravniškim poslanstvom ohranjati človekovo zdravje in življenje in ne skrajševati življenja. Pa tudi zaradi možnih zlorab. Ob sprejetju tega zakona je eden najpomembnejših problemov možnost zlorab na številnih področjih. Številni hudo bolni ob koncu življenja niso sposobni polnega avtonomnega odločanja, tudi opredelitev te sposobnosti ni preprosta, zato lahko o njih odločajo drugi. Mnogi živijo osamljeni v domovih starejših občanov ali v težkih socialno-ekonomskih razmerah in jih takšne razmere lahko vodijo v odločitev o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Lahko se čutijo kot finančno ali čustveno breme družinskim članom, lahko občutijo tudi pritiske svojcev. Nekateri pa preprosto ne želijo več živeti, bodisi zaradi izgube veselja do življenja ali pa zaradi socialne izoliranosti, ki postaja čedalje večji družbeni problem. Možne zlorabe bodo tudi na področju presaditve organov, vseh možnosti zlorab pa še ni mogoče predvideti v celoti.

Problemi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so medicinske in pravne narave, predvsem pa odraz družbenih razmer in odnosov. Pri razumevanju pomislekov medicinske narave je potrebno spoštovati tudi ustavno pravico, ki določa nedotakljivost človeškega življenja.

Stališče SZD je sporočilo javnosti, zakaj SZD nasprotuje sprejetju Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Pripravili: prim. Jelka Reberšek Gorišek, prof. Jože Balažic, prim. mag. Martin Bigec.