Izjava za javnost

Pred kratkim je v javnosti odmeval primer smrti enojajčnih dvojčkov. Slovenski javnosti bi želeli sporočiti, da smo v Združenju za perinatalno medicino Slovenije, kot strokovnjaki skrbno zavezani načelu strokovne in z dokazi podprte medicine. V ta namen vsak porod beležimo v Nacionalni perinatalni informacijski sistem (NPIS) in s tem analiziramo naše preteklo delo. Prav tako spremljamo svetovna priporočila v zvezi z vodenjem nosečnosti in poroda. Na ta način uvajamo nove protokole in priporočila in jih na rednih letnih srečanjih predstavljamo strokovni javnosti.

Na letni ravni se v Sloveniji rodi približno 2% dvojčkov (približno 400 porodov). Od tega je okrog 80 dvojčkov t.i. monohorijskih-biamnijskih, kar pomeni, da imata dvojčka skupno posteljico in ločeni amnijski votlini. Pri dvojčkih s skupno posteljico in ločenima amnijskima votlinama so tveganja za smrt ali obolevnost v maternici in v prvih 7 dneh po porodu (perinatalna umrljivost in obolevnost) največja. Perinatalna umrljivost je približno 7x večja kot pri enoplodni nosečnosti oziroma 4-5x večja kot pri t.i. bihorijskih-biamnijskih dvojčkih, to je dvojčkih z ločenima posteljicama in ločenima amnijskima votlinama.

Vsaka nosečnica z monohorijskimi-biamnijskimi dvojčki je vodena v skladu s priporočili medicinske stroke, kar vključuje redne, standardne preglede v nosečnosti z dodatnimi ultrazvočnimi pregledi na 2-3 tedne, v primeru zapletov pa tudi preglede v ambulanti za patološko nosečnost. Priporočeno je, da se nezapleteno nosečnost z monohorijskimi-biamnijskimi dvojčki zaključi v 36.-37. tednu nosečnosti, bihorijsko-biamnijsko pa v 37.-38. tednu nosečnosti, ker se verjetnost za smrt ploda v maternici po tem času poveča. Ker je dobrih raziskav relativno malo, je priporočilo klasificirano kot »primer dobre klinične prakse«, kar pomeni, da je posamezne primere nosečnosti mogoče voditi tudi nekoliko dlje, ob intenzivnejšem nadzoru izkušenega perinatologa.

Priporočeno je, da nosečnost z monohorijskimi dvojčki vodi perinatolog, ki ima izkušnje z vodenjem mnogoplodne nosečnosti. Glede na organiziranost slovenskega zdravstva to pomeni na terciarnem nivoju v sodelovanju z osebnim ginekologom na primarnem nivoju.

Po analizah iz NPIS-a so naši rezultati vodenja dvoplodnih nosečnosti primerljivi s tistimi po svetu, kar kaže, da so v Sloveniji nosečnice, ki so noseče z dvojčki, ustrezno vodene.

mag. Gorazd Kavšek, dr. med.
Predsednik Združenja za perinatalno medicino Slovenije pri SZD

mag. Lili Steblovnik, dr. med.
Tajnica Združenja za perinatalno medicino Slovenije pri SZD

dr. Tanja Premru Sršen, dr. med.
Vodja Strokovno izobraževanega sveta ZPMS SZD

Danes pa vse do jutri, 23. januarja 2016, poteka že 6. tečaj Ukrepov zdravstva ob velikih nesrečah, ki ga organizira Sekcija za ukrepe zdravstva ob velikih nesrečah Slovenskega zdravniškega društva v sodelovanju z zdravstveno službo Slovenske vojske.

Ukrepi zdravstva ob velikih nesrečah (MRMI – Medical Response to Major Incidents) je licencirani evropski tečaj, ki ga sekcija pod okriljem evropskega združenja za travmatologijo in urgentno kirurgijo (ESTES) pripravlja s podobnim hrvaškim združenjem (CROUMSA). Ministrstvi za zdravje Slovenije in Hrvaške sta se pred leti odločili podpreti čezmejno sodelovanje pri usposabljanju enot na prehospitalnem in hospitalnem nivoju.

Vsebine tečaja so prilagojene smernicam delovanja v novih urgentnih centrih. Mednarodni inštruktorji, ki nadzirajo kakovost tečaja, prihajajo iz Velike Britanije, Švedske, Izraela in Hrvaške.

Tečaj se odvija v varovanem področju vojašnice Franca Uršiča v Novem Mestu, kjer se je zbralo okoli 100 udeležencev, ki se bodo preizkusili tako v predhospitalnem kot hospitalnem delu tečaja. Gre za enkratno priložnost sodelovanja med obema strokovnima področjema in organiziranosti zdravstvene dejavnosti. Prav pri velikih nesrečah je takšno sodelovanje nujno, učinkovito in dalje najboljše rezultate. Usposabljanje zdravstvenih delavcev na medicinski odziv ob velikih nesrečah sloni na usposabljanju o ustreznih odločitvah na vseh nivojih (Katere resurse vključiti? Na kakšen način jih vključiti?) do nivoja individualnega pacienta (kaj narediti, kaj ne narediti pacientu v tej specifični situaciji, kdaj narediti in na kakšen način).

Ponovno so bila zapolnjena vsa mesta z udeleženci iz vseh slovenskih regij s prehospitalnega in hospitalnega nivoja, pripadniki slovenske vojske, kot običajno pa so sodelovali tudi predstavniki managementa javnih zdravstvenih zavodov in drugih služb, ki so vpete v reševanje: gasilcev, policije in Civilne zaščite.

Asist. mag. Simon Herman, dr. med., predsednik sekcije UZVN, je ob tem dejal “Tečaji MRMI, ki jih organiziramo vsako leto, nam dajejo temelje za ustrezno odločanje in reagiranje v prihodnosti. Naš cilj je jasen, izobraziti dovolj kritično maso zdravstvenega osebja, ki bo v skladu s protokoli MRMI, lahko v najbolj neugodnih razmerah uspela doseči najučinkovitejše rezultate. Za paciente in za zdravstveno osebje“.

Sekcija za ukrepe zdravstva ob velikih nesrečah SZD

SZD se je aktivno vključilo v razpravo o spremembah kodeksa, ki jih pripravlja ZZS pod vodstvom prof. dr. Matjaž Zwittra, dr. med. Pridružuje se stališču Komisije za medicinsko etiko RS, ki je že sprejela dokaj negativno stališče do predlaganih sprememb, saj so vendar etična načela, ki zadevajo delo zdravnika, jasna in stojijo – kot Hipokratova prisega. V ta namen je GSS povabil prof. dr. Zwittra na eno izmed prihodnjih sej.

Sklepi, ki so bili sprejeti na seji strokovnega parlamenta in po stanovskem delu srečanja na temo: Položaj mladih zdravnikov v Sloveniji in Evropi / Beg možganov iz Slovenije.

1. Udeleženci so potrdili poslanstvo Slovenskega zdravniškega društva, ki je zapisano v temeljnih aktih: skrb za prenos znanja iz tujine v domovino (smernice) in skrb za sodobne programe podiplomskega izobraževanja (priprava vsebin specializacij).

2. Zdravniške organizacije so pri svojem delovanju avtonomne in se komplementarno dopolnjujejo v okviru Koordinacije zdravniških organizacij. Tako želimo v največji možni meri udejaniti interese bolnikov, interese zdravnikov in interese celotne družbe na področju zdravstva. Potrebno je redefinirati pristojnosti posameznih zdravniških organizacij – predvsem SZD in ZZS, kar bomo udejanili s 1.1. 2016, ko SZD prevzame enoletno predsedovanje KZO.

3. Ministrstvo za zdravje v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 – 2025 podeljuje Slovenskemu zdravniškemu društvu naloge za oblikovanje, zagotavljanje, posodabljanje in izvajanje strokovnih smernic, standardov kakovosti, kliničnih poti oz. doktrine zdravljenja na posameznem področju oz. specialnosti.

Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svet.
generalni sekretar SZD