Odziv je bil dober, prisotni so bili predstavniki treh največjih in regijskih urgentnih centrov ter mag. Andrej Bručan, dr. med., kot pooblaščenec Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Andrej Bručan je namreč pripravil poročilo o UC, potem ko je obiskal 10 od 12 urgentnih centrov ter se soočil z njihovimi problemi in pomanjkljivostmi. Na sestanku je bilo prisotnih nekaj predsednikov Strokovnih svetov – zastopane pa so bile vse stroke, ki sodelujejo v urgentnih centrih. Ugotovitve in izhodišča, ki so jih sprejeli, so:

  • Urgentni centri prinašajo dodano vrednost, stroka jih podpira, potrebne pa so nekatere spremembe oz. dopolnitve.
  • Urgentnih zdravnikov specialistov je veliko premalo, ZZS mora nujno povečati število mentorjev za specializacije iz urgentne medicine. Potrebno bo celo desetletje, da bo specialistov urgentne medicine dovolj in bodo v celoti lahko prevzeli delo v urgentnih centrih.
  • Ministrstvo mora takoj prekiniti s sedanjim deljenim načinom financiranja (primarna raven s pavšali, sekundarna po storitvah), ki onemogoča homogenost delovnega procesa v urgentnih centrih.
  • Določiti je treba pristojnosti specialistov družinske medicine, specialistov urgentne medicine, specialistov iz bolnišničnih specialističnih ambulant, ki se v “prehodnem obdobju” srečujejo v urgentnem centru, ter določiti meje med urgenco v urgentnih centrih in dežurno službo na primarni ravni.
  • Pediatrična urgenca po urgentnih centrih ne deluje.

Prof. dr. Radko Komadina, dr.med., svet.
Generalni sekretar SZD

Novi urgentni centri so dodana vrednost v zdravstvenem sistemu in prinašajo številne koristi za paciente. Pa vendar se soočamo z nezadostnim številom zdravstvenega osebja, deljenim financiranjem, neformaliziranimi razmejitvami pristojnosti, problematiko pediatričnih urgenc…
Javnost bi radi seznanili z nekaterimi težavami, s katerimi se soočamo, predvsem pa bi radi prepričali politiko, da zgradi mostove med bolnišnicami in zdravstvenimi domovi.
Več si lahko preberete v pripetem vabilu.

Vabljeni!

Vabilo (.docx datoteka)

V slovenski družbi je poraba tobaka v vseh oblikah zdravju najbolj škodljiva razvada. Z boleznimi, ki so posledica tobačne odvisnosti izgubljamo zdravje, s prezgodnjo umrljivostjo pa številna življenja. Poraba tobaka v Sloveniji ne upada, Slovensko zdravniško društvo pa kot posebej zaskrbljujočo ocenjuje porast kajenja med žensko populacijo in mladino. Zato pozdravlja in podpira namero Ministrstva za zdravje, da poleg uvajanja določil Evropske direktive o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, predlaga še dodatne ukrepe, ki jih podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Slovensko zdravniško društvo želi posebej izpostaviti svojo podporo popolni prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, uvedbi licenc za njihovo prodajo in predlogu, da se del z licencami zbranih sredstev nameni varovanju in krepitvi zdravja, prepovedi kajenja v zasebnih vozilih, če so v njih tudi otroci in najstniki, kakor tudi izenačenju elektronskih cigaret z ostalimi tobačnimi izdelki.

Slovensko zdravniško društvo se s tem pridružuje Ministrstvu za zdravje v njegovih usmeritvah po zmanjšanju uporabe tobačnih izdelkov v slovenski družbi, pri sprejemanju in obravnavi določil predlaganega Zakona po poziva poslance Državnega zbora, da v okviru demokratične razprave izkažejo svojo zavzetost in skrb za zdravje slovenskih državljanov.

Za Slovensko zdravniško društvo:

Predsednik SZD: prof. dr Pavle Poredoš, dr. med.
Predsednik Glavnega strokovnega sveta SZD: prof. dr. Miran F. Kenda, dr. med.

Ljubljana , 31.03.2016

Izšel je nov univerzitetni učbenik: Iztok Takač in Ksenija Geršak s sodelavci z naslovom GINEKOLOGIJA in PERINATOLOGIJA. Učbenik Ginekologija in perinatologija predstavlja najobsežnejše delo s področja ginekologije in perinatologije v slovenskem jeziku in je plod sodelovanja 86 uglednih strokovnjakov.

Vabimo vas na predstavitev knjige, ki bo 22. 4. 2016 ob 11:00 uri, v Avditoriju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Taborska 8. Več si lahko preberete v priloženi zloženki.

Zloženka Ginekologija in perinatologija (.pdf datoteka)

Prepoznavnost anesteziologije kot posebne medicinske stroke je slaba, tako doma kot v tujini. Predstve o anesteziologu, anesteziološkem delu in vlogi anesteziologa v bolnišnici so v javnosti pogosto napačne. Zato smo dolžni svojo stroko predstaviti v javnosti in delo anesteziologa, njegove zadolžitve in odgovornosti približati posamezniku, potencialnemu pacientu, da bo zaradi svoje varnosti zahteval, da za njega skrbi ustrezno usposobljen zdravnik.

doc. dr. Maja Šoštarič, prof. dr. Mirt Kamenik, prim. mag. Dušan Vlahović

Celotni članek si lahko preberete na Učnem portalu.

V časopisu Delo je dne 10. marca 2016 objavljeno stališče predsednika SZD prof. dr. Pavla Poredoša, dr. med., o tem, da je Hipokratova prisega še kako živa in da obstajajo pravila sodelovanja zdravnika s farmacevtskimi podjetji.

Članek v Delu – Pavel Poredoš (.pdf datoteka)

Na pobudo Slovenskega zdravniškega društva smo organizirali okroglo mizo, kjer smo javnosti predstavili organizacijo anesteziološke stroke ter stališča glede pomanjkanja anesteziologov. Okrogle mize so se udeležili Prof. dr. Pavel Poredoš, dr.med, predsednik SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr.med., generalni sekretar SZD, prim. dr. Dušan Vlahovič, dr.med, predsednik RSK za anesteziologijo, prof. dr. Mirt Kamenik dr. med., predstojnik katedre za anesteziologijo na Medicinski fakulteti Maribor, doc. dr. Maja Šoštarič dr. med, predsednica SZAIM, dr. Konrad Kuštrin, dr.med., član Strokovnega sveta za anesteziologijo.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš, dr.med., je spomnil, da se je število anesteziologov v UKC MB v zadnjih letih razpolovilo. Po njegovem prepričanju je glavni krivec za to predvsem vodstvo zavoda, ob tem pa je kritiziral hvaljenje ustanove, ki posluje s pozitivno ničlo ali celo dobičkom, ne pokrije pa potreb prebivalstva, zmanjšuje kadrovske normative ali dejavnost. Če bi že bili uveljavljeni standardi in normativi, do take krize v Mariboru po prepričanju Poredoša ne bi prišlo. Kritičen je bil do vodstva UKC Maribor, ki je namesto slovenskih raje zaposlilo tuje anesteziologe pod istimi pogoji in kljub nižji ceni dela slovenskih kolegov.

Vodja združenja za anesteziologijo doc.dr. Maja Šoštarič, dr.med., je pojasnila, da je v Sloveniji trenutno 235 specialistov anesteziologov ter 122 specializantov, v Sloveniji imamo na 100.000 prebivalcev 10 specialistov anesteziologov. Kot je navedla, jih imajo v Avstriji 17,8, na Danskem 16,5, na Švedskem 23, v Romuniji pa zgolj 4,7 na 100.000 prebivalcev.

Spomnila je, da je že leta 2012 v Sloveniji zaradi širitve kirurške dejavnosti prišlo do večjega pomanjkanja anesteziologov, ki so ga takrat bolnišnice reševale ali s pogodbami z zdravniki iz drugih bolnic in upokojenimi zdravniki, z “uvozom” zdravnikov iz drugih držav ali pa s povečanjem števila specializantskih mest. “Tega so se lotile vse bolnice v Sloveniji z izjemo UKC Maribor, kjer se prav zaradi tega danes soočajo s težavami,” je opozorila.

Generalni sekretar zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina, dr.med., je sicer ocenil, da ima management v zdravstvu zvezane roke, saj se morajo obnašati tako, kot diktira zastarela zakonodaja. Posvaril je pred tem, da bi zdravniki specialisti postali mezdni delavci, njihove storitve pa tržno blago.

Predstojnik katedre za anesteziologijo na mariborski medicinski fakulteti prof.dr. Mirt Kamenik, dr.med., je bil kritičen do ideje o uvajanju medicinskih sester v anesteziologijo. Kot je dejal, tega ne izvaja nobena bolnišnica v Sloveniji in to uvajati v času izrednih razmer bi bilo neprimerno iz strokovnega, moralnega in političnega vidika.

Trenutno kadrovsko stanje v Mariboru je po Kamenikovi oceni posledica zgrešene kadrovske politike v preteklosti, saj se je število specialistov anesteziologije v desetih letih zmanjšalo s 33 na 19. Glede “uvažanja” kolegov iz tujine pa se je vprašal, zakaj ob nižji ceni dela slovenskih specialistov ni bilo mogoče doseči dogovora z njimi, s tujimi pa. Opozoril je, da bi to morala biti rešitev zgolj v primeru, da slovenskega kadra ne bi bilo mogoče zagotoviti, ter tudi na jezikovno oviro.

Tudi predsednik razširjenega strokovnega kolegija za anesteziologijo prim.dr. Dušan Vlahovič, dr.med., se je izrekel proti prenašanju nekaterih kompetenc v anesteziologiji na medicinske sestre. Kot je dejal, pravega argumenta za to ni.

Prof.dr. Jože Ferk, dr.med., iz razširjenega strokovnega kolegija za kirurgijo, sicer tudi kirurg v UKC Maribor, je opozoril, da sedanje kritično stanje v njihovi bolnišnici ni nastalo čez noč. Priznal je, da je v zadnjih letih ob neustrezni kadrovski politiki prišlo tudi do prekomernih odhodov iz bolnišnice, samo lani šest. Prof.dr. Kamenik, dr. med., pa je med drugim potrdil, da je odhod iz UKC Maribor napovedala še ena anesteziologinja, še štirje pa “na glas razmišljajo o tem”.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides in anesteziolog Konrad Kuštrin, dr.med.,je na današnji okrogli mizi opozoril, da aktualna politika vrši pritiske na stroko in stroke ne upošteva. Kritičen je bil tudi do vodstva UKC Maribor in vodstva stroke v bolnišnici, ki po njegovih besedah ne bi smeli dopustiti, da so razmere prišle tako daleč. “Ob teh katastrofalnih razmerah pa nihče niti pomisli ne, da bi ponudil svoj odstop,” je dodal.

Na 29. redni seji Glavnega strokovnega sveta SZD, ki je bila v torek, 9. februarja 2016, so se prisotni seznanili z aktualnimi zadevami, med drugim tudi glede sodelovanja pri prenovi Etičnega kodeksa pod vodstvom prof. dr. Matjaža Zwittra, dr. med. (ZZS). Potrdili so vsebino prenovljene specializacije za področje otroške in mladostniške psihiatrije, ki bo posredovana ZZS v nadaljnji postopek sprejemanja. Prav tako so sprejeli sklep, da v sekciji UEMS za področje medicinske onkologije potrdijo predstavnika za Slovenijo, imenovanega s strani SZD, prof. dr. Janeza Žgajnarja, dr. med.

Predstavniki Glavnega strokovnega sveta SZD so se tudi seznanili z intenzivnimi aktivnostmi v uredništvu Zdravniškega vestnika, kjer bo dr. Martin Rakuša, dr. med., tajnik Združenja nevrologov SZD, vodil uredništvo spletnega učnega portala www.szd.si. Uredništvo šteje 7 članov, komunikacija poteka preko elektronskih sej. Dr. Rakuša je predstavil strukturiranost portala. Na portalu bodo smernice, prikazi primerov, strokovni članki. Vsak članek bi imel test, za katerega bi vsi sodelujoči – avtor, recenzent in tisti, ki članek reši – dobili SPI-točke. Portal bo dostopen vsem članom SZD. Prof. Geršakova je na kratko predstavila tudi aktivnosti uredništva Zdravniškega vestnika.

Na 28. redni seji Glavnega strokovnega sveta SZD, ki je bila v torek, 12. januarja 2016, so prisotni na predlog Sekcije kirurgov otroške kirurgije potrdili, da bo predstavnik Slovenije v sekciji UEMS za področje otroške kirurgije, imenovan s strani SZD, Silvo Lipovšek, dr. med. V sekciji UEMS za področje nevrokirurgije bo predstavnik za Slovenijo, imenovan s strani SZD, prof. dr. Tadej Strojnik, dr. med.

Sestanka o novem Kodeksu medicinske etike so se udeležili predstavniki naslednjih ustanov:

  • Slovensko zdravniško društvo: prof. dr. Pavel Poredoš (predsednik SZD), prof. dr. Miran F. Kenda (predsednik Glavnega strokovnega sveta), prof. dr. Radko Komadina (gen. sekretar), prim. Matija Cevc (izv. sekretar)
  • Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko : doc. dr. Božidar Voljč (predsednik)
  • Medicinska fakultete Univerze v Ljubljani: prof. dr. Dušan Šuput (dekan – po telefonu), prof. dr. Tadej Battelino (prodekan za znanstvenoraziskovalno področje),
  • Univerzitetni klinični center Ljubljana: prof. dr. Marija Pfeifer (strokovna direktorica), prof. dr. Zlatko Fras (strokovni direktor Internih klinik)
  • Komisija za medicinsko etiko UKC LJ: prof. dr. Matija Kozak

Udeleženci so v razpravi menili, da se besedilo obstoječega kodeksa lahko zamenja s povsem novim, vendar le, če to zahtevajo posebne razmere in s predhodnim konsenzom zdravništva. Ne enega, ne drugega v primeru novega besedila ni, zato prisotni niso našli nobenega razloga, da bi se trenutno veljavni Kodeks popolnoma zavrgel in napisal nov. Že sama zamisel, da bi veljavni kodeks zavrgli, je neetična. Tako je tudi stališče ustanov in organizacij, ki so bile zastopane na sestanku. V vseh državah je kodeks zdravniške etike za zdravnike oblika etične ustave, ki se po potrebi spoštljivo dopolnjuje tako, da sledi stroki in razmeram. Zato so bili mnenja, da se v obstoječi kodeks, ki izhaja iz temeljnih načel, vnesejo le potrebna dopolnila. Če se vsiljuje povsem novo besedilo, se bi s tem zdravništvo po nepotrebnem razcepilo prav na področju, kjer je to najmanj zaželeno.

Glede predlaganega novega kodeksa so razpravljavci izrazili številne zadržke in pomisleke. Splošna ugotovitev je bila, da so določila novega kodeksa izrazito ne zavezujoča (»prepovedi« so uporabljene le nekajkrat) in do določene mere tudi neustrezna (npr. 8. določilo, ki se glasi: »Pri zdravljenju samega sebe, družinskih članov ali tesnih prijateljev se zdravnik zaveda (uporabljen enak izraz kot pri zdravilstvu!), da njegova osebna vpletenost …« se da razumeti, kot da je etično vprašljivo samozdravljenje, zdravljenje družinskih članov in prijateljev. Manjka člen o etiki raziskovanja in o objavah izsledkov.)

Ocenjeno je bilo, da novi kodeks ne prepoveduje in s tem dopušča, da zdravniki uporabljajo zdravilske in druge nepreverjene metode zdravljenja. V 1. določilu je zapisano le »zdravnik upošteva strokovna dognanja sodobne medicine« in v 6. določilu »zdravnik se zaveda, da zdravilstvo nima preverljive znanstvene osnove«. Dopustitev zdravilske dejavnosti za zdravnike z licenco so vsi prisotni ocenili kot nedopustno. Težnja, da bi zdravilske prakse bile dovoljene le zdravnikom, je nevarna, saj se s tem posredno podpirajo nelegalne prakse samozvanih zdravilcev, ki zaradi tega ne bodo prenehali s svojimi praksami. V Sloveniji je v tako neurejenih razmerah, ko se ignorira Zakon o zdravilstvu, neprimerno vnašati v etični kodeks določila, ki zdravilstvu odpirajo vrata v zdravniške ordinacije. Poglavitna skrb Ministrstva in Zbornice bi na področju zdravilstva morala biti, da se zadeve uredijo v skladu z zakonom, da se vzpostavi nadzor nad vsemi praksami, preglednost in odgovornost vseh izvajalcev. Šele potem bi lahko na dogovorni način razpravljali o odnosu medicine do zdravilstva.

Prisotnim se je zdela tudi izrazito sporna dopustitev oglaševanja zdravstvene dejavnosti zdravnikov (63. določilo). Menili so, da je potrebno razlikovati med komercialnim oglaševanjem in obveščanjem javnosti o delu in dosežkih slovenske in mednarodne medicine. Tudi poglavje Zdravnik in gospodarska dejavnost je problematično, saj dopušča, da postane zdravje »tržno blago«, le zdravnik mora pri tem zadržati kritično strokovno neodvisnost (56. določilo), pri uvajanju novih metod pa je enakovredno merilo strokovni in znanstveni utemeljenosti tudi finančna posledica (57. določilo). 42. določilo »zdravnik se zaveda omejenosti materialnih sredstev« verjetno sicer ni bilo mišljeno tako, a možna je tudi razlaga, da zdravnik določenih preiskav ne naredi, da bo dobiček večji (ali pa izguba manjša).

Prisotni predstavniki naštetih inštitucij so soglasno podprli naslednje sklepe:

Sklepi:

1. Trenutno veljavni Kodeks je primeren, zato ga ni potrebno niti se ga ne sme zavreči. Potrebna pa je skrbna analiza veljavnega Kodeksa in priprava morebitnih dopolni.l
2. Osnutek novega kodeksa ni primeren za nadaljnjo obravnavo iz naslednjih razlogov:
a) Dikcija velike večine določil je zapisana tako, da je njihovo izpolnjevanje popolnoma nezavezujoče in tako onemogoča opredelitev kršitev.
b) Dopušča licenciranim zdravnikom opravljanje zdravilstva in drugih nepreverjenih metod »zdravljenja«.
c) Dovoljuje komercialno oglaševanje zdravstvene dejavnosti.
d) Dopušča, da postane zdravje tržno blago.

3. Slovensko zdravniško društvo naj v svojem imenu in v imenu na sestanku prisotnih organizacij ter ustanov Zdravniški zbornici predlaga, da se v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov uskladijo stališča in poiščejo sprejemljive rešitve, ki bodo ob potrebnem spoštovanju etičnega izročila v slovenskem zdravstvu slovenske zdravnike povezovala z etičnimi določili sprejemljivimi za vse.

Podpisani:

prof. dr. Pavel Poredoš – predsednik SZD
doc. dr. Božidar Voljč – predsednik KME
prof. dr. Dušan Šuput, – dekan MFULJ
prof. dr. Marija Pfeifer – strokovna direktorica UKC LJ
prof. dr. Miran F. Kenda – predsednik GSS
prof. dr. Zlatko Fras – strokovni direktor Interne kl. UKC LJ
prof. dr. Radko Komadina – gen. sekretar SZD
prof. dr. Tadej Battelino – prodekan MF ULJ
prim. Matija Cevc – izvršni sekretar SZD