Zdravniki in bolniki zahtevamo uresničevanje zakonskih obvez organizatorja javnega zdravstva, da bolnikom zagotovi zdravljenje v ustreznem času. Vlada naj omogoči kratkoročno ustrezne organizacijske oblike za delo manjkajočih zdravnikov v matični ustanovi, dolgoročno pa poskrbi za ustrezno število diplomantov.

Dostopnost so zdravniki desetletja omogočali s prekomernimi obremenitvami – z delom v prostem času. Slovenska medicinska akademija se zavzema za organiziran prehod na zakonsko določen evropski delovni čas (40 + 8 ur). Z umikom soglasij za delovno obveznost preko zakonsko določenega delovnega časa se poveča kakovost medicinske obravnave bolnikov in zagotovi boljše delovne pogoje zdravnikov. To se je pred stavko zdelo neuresničljivo.

V Slovenski medicinski akademiji smo solidarni s sindikatom Fides in mu izražamo podporo pri zahtevah za izvršitev lani podpisanih zavez vlade. Nespoštovanje podpisanih dogovorov škodi vsem, predvsem pa ohranjanju javnega zdravstvenega sistema.

Slovenska medicinska akademija

V Slovenskem zdravniškem društvu smo zaskrbljeni glede razmer v slovenskem zdravstvu in vtisa, da odločevalci ne hitijo z rešitvami. 

Razočarani smo, da Ministrstvo za zdravje rešuje problem slovenskega zdravstva v TV oddajah z ljudmi, ki nimajo primernih kompetenc in niso člani katerekoli relevantne zdravstvene organizacije.

V prvi vrsti je potrebno spoštovati osnovna komunikacijka načela in opustiti žaljenje in poniževanje sogovornikov, prav tako pa morajo biti pogajalci z najvišje ravni države in zdravniških organizacij.

Podpisane dogovore je v pravni državi potrebno spoštovati.

Slovensko zdravniško društvo

V četrtek, 22. februarja, so člani Slovenske medicinske akademije predstavili glavne probleme v slovenskem zdravstvu, kot so: enost in enovitost zdravstvenega sistema, dostopnost zdravstvenih storitev na primarnem in na sekundarnem nivoju, delitev med akutno in urgentno medicino ter problematika urgentnih centrov.

Na novinarski konferenci so sodelovali: prof. dr. Bojana Beović,  prof. dr. Radko Komadina, prof. dr. Dušica Pahor, prof. dr. Pavel Poredoš in prof. dr. David Vodušek.

Posnetek novinarske konference si lahko ogledate na povezavi.

Odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije je na današnjem izrednem srečanju s strokovnimi direktorji slovenskih bolnišnic in v sodelovanju z Glavnim odborom Slovenskega zdravniškega društva preučil s strani Ministrstva za zdravje naročene projekcije za delo bolnišnic v času umika soglasji zdravnikov za delo preko zakonskih omejitev. Število umikov soglasij se spreminja, prihajajo dodatni preklici kot tudi posamezni umiki preklicev. Ugotavlja se, da so zdravniki v več zavodih opravljali prekomerno delo brez podpisanih soglasij in bi tako lahko praktično takoj prenehali opravljati delo, ki presega 40+8 ur.

Ugotavljamo, da so praktično vse bolnišnice življenjsko odvisne od pogodbenih specialistov iz drugih zdravstvenih zavodov in svojih zaposlenih, ki s svojim delom preko 40-urnega delovnega tednika omogočajo, da se bolnišnice vsaj približajo izvajanju nujne medicinske pomoči in pogodbenim letnim obveznostim bolnišnic do plana ZZZS. Velika večina zdravnikov ne dela pri drugem delodajalcu izven javnega zdravstva, temveč z nadurnim delom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV) v lastni bolnišnici.

Zaradi napovedanih umikov soglasij za nadurno dela zdravnikov je ogroženo NZV, saj bo v regijskih bolnišnicah ob doslednem upoštevanju zakonskih omejitev najkasneje šesti dan po uveljavitvi umika soglasij zmanjkalo zdravniškega osebja, kar se bo vsak nadaljnji dan samo še stopnjevalo. Vsa nenujna elektivna dejavnost se bo deloma zmanjšala in nato postopno ugašala, saj se bodo zdravniki predodeljevali v zagotavljanje NZV. Posledično to lahko pomeni premik pacientov tako v urgentne službe kot v obe terciarni bolnišnici, ki nista v tolikšni meri odvisni od zunanjih zdravnikov. Pričakuje se domino efekt zmanjševanja storitev po bolnišnicah. Kakovost storitev se bo vrnila za nekaj deset let nazaj, zaradi pomanjkanja osebja se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje zapirali celo pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.

Dodatno zaskrbljenost povzroča možnost, da po zaključku stavke veliko kolegic in kolegov ne bo želelo ponovno podati soglasja za več kot 40+8 oziroma neprekinjeno delo 16 ur. Večina zdravnikov dežurstev ne jemlje kot možnost dodatnega (nekonkurenčnega) prihodka, temveč kot neljubo obremenitev. Ostali bodo na evropski direktivi o delovnem tedniku, ki velja od 2020 dalje, kar bo paraliziralo javno zdravstvo. Sedaj preživi zahvaljujoč nadurnem delu zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu.

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da ni mogoče pripraviti naročenega načrta za delo v napovednih pogojih dela. Zato smo prosili za navodila Ministrstvo za zdravje, kako nadomestiti izpadle programe, saj je glede na obstoječe kadre ob prenehanju kršitev zakonskih omejitev o delovnih obveznostih nemogoče načrtovati varne rešitve za prebivalce Slovenije. Zato je nujno, da se odgovorno pristopi k dogovoru s sindikatom in vloži vse napore v končanje stavke.

Boštjan Kersnič,
predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo

Slovensko zdravniško društvo apelira na vlado k spoštovanju pravne države in izpolnitev podpisanega dogovora iz leta 2023, objavljenega tudi v Uradnem listu RS dne 3. februarja 2023.

FIDES in Vlado RS pozivamo, da podpreta vse aktivnosti, ki izboljšujejo pogoje za delo zdravnikov in zobozdravnikov in pripomoreta k takojšnji vzpostavitvi javnega in dostopnega zdravstvenega sistema.

Opozarjamo, da:

• je zdravnikov v Sloveniji premalo, primarni nivo ne uspe vršiti vloge tistega, ki skrbi za vstop bolnika v javni zdravstveni sistem (osebni zdravniki ne uspejo opraviti svojega dela, kar dodatno povečuje čakalne vrste pri specialistih, zaradi česar se bolniki poslužujejo samoplačniških pregledov),
• primarni nivo je slabše dosegljiv kot pred epidemijo,
• zdravniki so pahnjeni v agente ZZZS (številne birokratske storitve, s katerimi se morajo ukvarjati zdravniki, čeprav zanje ni potrebna zdravniška izobrazba),
• državljani ne dobijo vsega, kar ZZZS obljublja,
• čakalne dobe so v rokah ZZZS,
• koncept urgentnih centrov je zašel s poti, velik delež njihovih uporabnikov na potrošniški način zlorablja javno zdravstvo,
• javno in zasebno ni razmejeno.

V stiski so tako bolniki kot zdravniki. Stremimo k zbližanju pogajalskih stališč, saj

se s podaljševanjem pogajanj ogroža bolnike, kar ni v interesu nikogar, nikakor pa ne pripomore k ohranitvi javnega zdravstvenega sistema.