Na NIJZ so se letošnje leto ob mednarodnemu dnevu higiene, ki ga obeležujemo vsako leto 5. maja, osredotočili na higieno rok, ki je eden izmed najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje prenosa okužb in zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni, vključno s COVID-19.

Več informacij najdete tukaj.

V četrtek, 14. maja, bo preko video konference potekala 5. redna seja Koordinacije zdravniških organizacij na temo aktualnega zdravstvenega dogajanja ob prehajanju epidemije COVID-19 iz akutne v subakutno fazo.

Zdravniške organizacije želimo opozoriti, da epidemija zaradi izjemno majhne prekuženosti prebivalstva z virusom sars-cov-2 še zdaleč ni premagana. To pomeni, da so zaščitni vedenjski vzorci in samodisciplina vsakega posemeznika ključnega pomena za preprečevanje širjenja okužbe. Zaradi ponovne vpeljave zdravljenja tudi nenujnih bolnikov, ki trpijo zaradi številnih drugih bolezni, potrebujemo v zdravstvu primerno zaščitno opremo za varovanje pred okužbo ter ustrezne aparate za intenzivno zdravljenje najhuje bolnih.

Trenutni uspeh kaže, da ravnamo strokovno pravilno in to je med drugim posledica odgovornega ravnanja večine prebivalcev in profesionalizma zdravstvenih delavcev.

Zdravniške organizacije zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije, zato pričakujemo, da bodo zgodbe glede nabave opreme dobile epilog s strani za to pooblaščenih institucij. Medsebojno obtoževanje lahko vodi v ogrožanje javnega zdravja in manj učinkovito obravnavo hudo bolnih, zato takšna ravnanja obsojamo.

Koordinacija zdravniških organizacij

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in vodja KZO v 2020

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Konrad Kuštrin, predsednik FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

Slovenska medicinska akademija je preko video konference organizirala okroglo mizo na temo »Kako izboljšati zdravstveno oskrbo starostnikov.« Zdravniška stroka je bila po koncu razprave, ki je sledila okrogli mizi, enotna glede nujnosti korakov, ki bi jih morali v Sloveniji narediti na področju geriatrije.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate na povezavi.

Vabimo vas na okroglo mizo Slovenske medicinske akademije na temo »Kako izboljšati zdravstveno oskrbo starostnikov?«, ki bo potekala v četrtek, 30. 4., ob 15. uri preko videokonference.

Program:

  1. Staranje populacije in zdravstvena oskrba starostnikov, Poredoš.
  2. Geriatrija zapostavljena veja medicine-kako preseči to nezavidljivo stanje?, R. Komadina.
  3. Kako izboljšati vedenje o geriatrični medicini-posebna specializacija in/ali vključitev geriatričnih vsebin v obstoječe specializacije?, Z. Fras.
  4. Bolnišnična oskrba starostnikov- ali potrebujemo posebne geriatrične oddelke za obravnavo starostnikov in dolgotrajno oskrbo?, Veninšek.
  5. Pouk geriatrije na MF Maribor in oskrba  starostnikov v UKC Maribor, R. Hojs.
  6. Etični vidiki zdravstvene obravnave starostnikov- ali smo storili dovolj? Bivši Inštitut za gerontologijo in geriatrijo-Izgubljena priložnost?, Voljč.
  7. Odgovornost politike pri načrtovanju in udejanjanju dolgotrajne oskrbe in geriatrične zdravstvene dejavnosti, M. Trontelj.

Slovenska medicinska akademija

 

Koordinacija zdravniških organizacij opozarja, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije sars-cov-2 virusa. Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in non-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih.

Nikakor pa bolnišnica ni prostor za ljudi, ki nimajo kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z virusom sars-cov-2. Celo nasprotno, selitev okuženih ljudi v bolnišnice brez zdravstvene indikacije bi povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki hudo bolni z drugo boleznijo že ležijo v bolnišnici.

Koordinacija zdravniških organizacij ponovno opozarja na zakonsko neurejeno dolgotrajno oskrbo bolnih in starejših ljudi v Sloveniji in meni, da se z ukrepi, ko se s pomočjo že tako omejenih bolnišničnih kapacitet poskuša reševati prostorske in siceršnje pomanjkljivosti DSO, ne prispeva k boljši skrbi za starejšo populacijo.

Več informacij na:
Ula Ukmar
E: pr@szd.si
T: 040 302 590

Sporočamo, da je opravljanje specialističnih izpitov v času epidemije z virusom COVID – 19 ponovno dovoljeno, kot navaja 4. člen ODLOKA o razporejanju zdravnikov diplomantov, doktorjev dentalne medicine diplomantov, zdravnikov sekundarijev, doktorjev dentalne medicine pripravnikov, zdravnikov specializantov in doktorjev dentalne medicine specializantov.

Glavna tema četrte seje Koordinacije zdravniških organizacij so bile aktualne razmere v slovenskem zdravstvu v času epidemije z virusom COVID – 19.

Izjave predsednikov organizacij na temo financiranje obveznega izobraževanja zdravnikov si ogledate tukaj.

V Koordinaciji zdravniških organizacij se v času epidemije soočamo s številnimi izzivi, med drugim tudi, kako v prihodnje ohraniti visoko raven morale zdravstvenih delavcev, da bomo zagotovili kar najboljši možen rezultat v boju z epidemijo. Številne situacije, s katerimi se dnevno srečujemo, s strani delovno – pravne zakonodaje niso predvidene, zato smo pozvali predsednika vlade in ministra za zdravje, da se čimprej uredi enoten delovno – pravni status, ki je posledica spremenjenih ukrepov dela v času epidemije.

KZO: Poziv k ureditvi delovno pravne zakonodaje zdravstvenih delavcev, april 2020 (.pdf datoteka)

Pomembno je, da zdravniška stroka tudi v kriznih razmerah, kot je epidemija z virusom COVID-19, ohranja raven komunikacije, ki je skladna s kodeksom medicinske etike. Zdravniška stroka je v teh dneh pred številnimi preizkušnjami, zato komunicirajmo skladno s kodeksom medicinske etike, tako v medijih kot tudi na družabnih omrežjih.

Predsednik Častnega razsodišča
Prim. viš. pred. dr. Teodor Pevec, dr. med., spec., svet.