Slovenska medicinska akademija je 30. 4. 2020 organizirala okroglo mizo (tele-konferenco) o zdravstveni oskrbi starostnikov. Na posvetu so poleg predsednika Slovenske medicinske akademije (SMA) sodelovali dr. Božidar Voljč – predsednik Republiške komisije za medicinsko etiko, prof. dr. Radko Komadina predsednik SZD, prof. dr. Zlatko Fras – strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, dr. Gregor Veninšek – predstojnik geriatričnega oddelka UKC Ljubljana, prof. dr. Radovan Hojs – prodekan medicinske fakultete v Mariboru – g. Matjaž Trontelj direktor sektorja za zavarovalne primerne zavarovalnice Vzajemna in prof. dr. David Vodušek – glavni tajnik SMA.
Po uvodnih razmišljanjih in razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
- Povsod po svetu se v razvitih državah in tudi v Sloveniji prebivalstvo stara, delež prebivalstva starejšega od 65 let se je v zadnjih 40 letih podvojil in trenutno znaša 20 %. Staranje prebivalstva nosi s seboj številne izzive na vseh področjih družbenega življenja, zlasti na socialno – zdravstvenem področju. Za starostnike je značilno, da se z leti zmanjšujejo funkcije vseh, zlasti pa življenjsko pomembnih organov, in so bolj sprejemljivi za različne bolezni. Zato se v starosti kopičijo kronične bolezni, ki jih je v starosti težje obvladovati. Neredko se pojavljajo tako imenovani geriatrični sindromi, kot so: krhkost, delirij, nepomičnost, inkontinenca , demenca in upadanje funkcijskih sposobnosti čutil. Predvsem zaradi krhkosti in številnih aktivnih bolezenskih stanj se bolezni izrazijo drugače, ugotavljanje in določitev bolezni je težje, odgovor na zdravljenje je lahko zakasnel, pogosto je potrebno zagotoviti tudi socialno pomoč. Za kakovostno obravnavo takšnih bolnikov so potrebna posebna – usmerjena znanja in obvladovanje veščin geriatrične medicine.
Cilj geriatrične obravnave ni le ozdravitev akutne bolezni, temveč preprečevanje funkcionalnega upada, povrnitev samostojnosti v samooskrbi, preprečevanje nadaljnjega funkcionalnega upada, vrnitev posameznika v njegovo domače okolje in ohranjanje kakovosti življenja. Za doseganje teh ciljev obravnava geriatričnega bolnika ni omejena zgolj na somatski aspekt bolezni, ampak vključuje tudi psihološke in socialne ukrepe. Osnovni geriatrični tim (t.i. multidisciplinarni tim) tako sestavlja geriater, diplomirana medicinska sestra, fizioterapevt in delovni terapevt, klinični farmakolog, socialni delavec in klinični psiholog. Geriatrična obravnava poteka na bolnikovem domu, ambulantno, v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in v bolnišnici. - Za udejanjanje kakovostne oskrbe geriatričnega bolnika je potrebno poznavanje vsebin in obvladovanje veščin geriatrične medicine. Na tem področju je znanje pomanjkljivo, izobraževalni programi so prepuščeni pobudam posameznikov, kar ima za posledico neenotnost pristopa pri obravnavi geriatričnih bolnikov. Zato potrebujemo enotne programe izobraževanja na dodiplomskem in podiplomskem nivoju za zdravnike, medicinske sestre in druge zdravstvene delavce. Geriatrija bi morala biti samostojni predmet v okviru pouka študentov medicine, kot je to storila medicinska fakulteta v Mariboru že ob njeni ustanovitvi. Poleg tega bi morale biti geriatrične vsebine in posebnosti bolezni v starosti obravnavane v okviru drugih predmetov.
- Geriatrična medicina je v večini evropskih držav temeljna specializacija (samostojna ali znotraj interne medicine), pogosto subspecializacija interne medicine (v Franciji tudi družinske medicine), v nekaterih državah pa je stanje podobno kot v Sloveniji, kjer so geriatrične kompetence razpršene med bolj ali manj geriatrično izobražene strokovnjake na primarni in sekundarni ravni.
- Pozivamo, da se čim prej vzpostavijo različne oblike podiplomskega izobraževanja kot so: podiplomski študij, posebna oziroma usmerjena znanja in specializacija iz geriatrije. Na medicinski fakulteti v Ljubljani že obstaja program podiplomskega študija iz geriatrije, prav tako je Slovensko zdravniško društvo že pred leti sprejelo program posebnih znanj iz geriatrije, vendar zaradi premajhnega zanimanja, za tovrstne oblike podiplomskega izobraževanja, do realizacije ni prišlo. Strokovno združenje za geriatrično medicino in glavni strokovni svet SZD pozivamo, da čim prej pripravijo program specializacije iz geriatrije. Glede na to, da v Sloveniji ne razpolagamo z ustrezno infrastrukturo za izvedbo tovrstne specializacije, je v prehodnem obdobju nujno:
Ker manjka usposobljenih kadrov, ki bi bili nosilci specializacije, je v prehodnem obdobju potrebno kadre izšolati v tujini. Hkrati je potrebno v obstoječe temeljne specializacije, zlasti tiste, ki obravnavajo probleme starostnikov, vključiti programe z geriatričnimi vsebinami.
Poleg temeljne specializacije iz geriatrične medicine potrebujemo “masters” oziroma po veljavni slovenski nomenklaturi “posebna znanja” za tiste temeljne specialnosti, ki tudi zdravijo pretežno stare bolnike: nevrologi, psihiatri, družinski / domski zdravniki in morebiti fiziatri. - Potrebujemo geriatrične oddelke, ki bodo obravnavali bolnike z akutno geriatrično problematiko in ki bodo poleg klinične geriatrične oskrbe izvajali remobilizacijo in starostnikom omogočili vrnitev v prvotno stanje in v njihovo domače okolje. Raziskave so pokazale, da obravnava bolnika na geriatričnem oddelku omogoča kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo, izboljša preživetje, ter zmanjša potrebo po sprejemu v DSO. Imamo program delovanja terciarnega centra za geriatrijo pri največji slovenski bolnišnici, ki ga je leta 2013 potrdil Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Model predvideva vzpostavitev ustreznih enot tudi v drugem UKC in splošnih bolnišnicah ob upoštevanju vsebinskih, kadrovskih tehničnih in prostorskih pogojev.
V času izobraževanja 1. generacije geriatrov, se morata v obeh UKC vzpostaviti geriatrična oddelka, ki bosta sposobna obravnavati večinski delež populacije, ki potrebuje geriatrično obravnavo v svojem gravitacijskem območju, saj bo le s tem zagotovljena možnost usposabljanja naslednjih generacij ne samo geriatrov, ampak tudi drugih zdravstvenih strokovnjakov, ki bodo potrebovali specifična geriatrična znanja in veščine, skladno z Evropskimi standardi za podiplomsko specialistično usposabljanje. Oddelek za geriatrično medicino mora biti sestavljen iz enote za akutno geriatrično medicino in enote za geriatrično remobilizacijo/rehabilitacijo (negovalne bolnišnice oz enote za podaljšano bolnišnično zdravljenje). - Smiselna bi bila tudi nadgradnja geriatričnih oddelkov v obeh Univerzitetnih kliničnih centrih terciarna oddelka, ki bi izvajala pedagoško, raziskovalno in klinično dejavnost, hkrati pa igrala vodilno vlogo pri uveljavljanju doktrin na področju upravljanja dolgožive družbe.
- Za kakovostno zdravstveno oskrbo starostnikov poleg postavitve oddelkov za akutno geriatrično medicino in remobilizacijo nujno potrebujemo tudi opolnomočenje sedanjih DSO za izvajanje integrirane socialno varstvene oskrbe, ki poleg zahtevne zdravstvene nege vključuje tudi zdravstveno oskrbo, pri čemer je smiselno sodelovanje predvsem regijskih bolnišnic, saj se le na ta način zagotovi brezhibna obravnava posameznika v primeru akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Obravnava starostnikov v DSO mora postati proaktivna in od sprejema v obravnavo vključevati načrtovanje, izvajanje, preverjanje in prilagajanje zdravstvene oskrbe skladno s strokovnimi dognanji, posameznikovim zdravstvenim stanje, njegovimi vrednotami.
DSO-ji so trenutno res socialne ustanove pod nadzorom Ministrstva za socialo, družino in delo, a sedanja epidemija je pokazala, da njihova stroškovno učinkovita kadrovska zasedba ne omogoča varnega dela za tiste stanovalce, ki potrebujejo med epidemijo še posebno skrbno in nadzirano zdravstveno nego. - Zdravstvena politika in vse vlade iz zadnjega obdobja v koalicijskih dogovorih med prioritetami navajajo reformo zdravstvenega varstva, zagotavljanje dolgotrajne zdravstvene oskrbe in zadovoljevanje potreb starostnikov. Toda vse se konča pri denarju. Zato opozorila in zahteve medicinske stroke največkrat ostanejo mrtve črke na papirju. Zdravstvena politika izpostavlja potrebo po skupni odločitvi o tem, kakšno zdravstvo si želimo in koliko smo pripravljeni prispevati za to. Toda tudi v dosedanjih finančnih okvirjih bi bilo možno na osnovi ponovne opredelitve prioritet izboljšati zdravstveno varstvo starostnikov.
Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.
