Obseg dela v javnem zdravstvenem sistemu zamejuje ZZZS, medtem ko na obseg samoplačniških storitev nima vpliva. Delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih s soglasjem javnega zavoda je zakonito in skrajšuje čakalne dobe v javnem sistemu. Zato je izraz »dvoživka« za tovrstne zdravnike žaljiv.

Čakalne dobe v javnih zavodih in pri zasebnikih koncesionarjih v javni mreži so povezane s programom, ki ga v obsegu vnaprej določa plačnik (ZZZS) s svojo košarico pravic osnovnega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). Na obseg samoplačniških storitev pa ZZZS nima vpliva. Posamezniki, ki se poslužijo samoplačniških storitev pri zasebnikih, razbremenijo čakalne dobe pri ZZZS-ju, a mu ob tem še plačajo svoje OZZ. Torej plačujejo ZZZS- ju za storitve, ki jih ne koristijo.

Zdravniki kot javni uslužbenci lahko na zakonit način s soglasjem javnega zavoda, ob pogoju da pri delodajalcu korektno opravijo svoj obseg dela, delajo pri drugih delodajalcih, v kolikor imajo le ti izpolnjene vse pogoje za delovanje. Zdravniki delajo pri zasebnikih v svojem prostem času. S tem dodatnim delom razbremenjujejo javni zdravstveni sistem, ki ga sicer zamejuje ZZZS z odobrenim programom, zato je to delo etično in za bolnike koristno.

Zaničljivo imenovanje zdravnikov z »dvoživkarji«, ki prispevajo k skrajševanju čakalnih dob na zakonit in etičen način v svojem prostem času je žaljivo.

Vsi ti zdravniki imajo licenco za delo zdravnika specialista in zakonito plačujejo obveznosti do države.