Od Zdravniškega bralnega društva do Društva zdravnikov na Kranjskem

Zametek kasnejšega Slovenskega zdravniškega društva je bila Okrožnica, s katero sta 15. januarja 1861 dr. Alojzij Valenta in dr. Franc Fux povabila vse v Ljubljani stanujoče zdravnike na sestanek v učilnici stare ljubljanske porodnišnice. Strokovnjaki, zbrani na sestanku, so sklenili, da ustanovijo Zdravniško bralno društvo v Ljubljani. Deželna vlada je 5. oktobra 1861 ustanovitev društva potrdila s svojim odlokom. Na ustanovni seji 27. oktobra 1861 so nato izvolili vodstvo društva in opredelili njegovo poslanstvo – združiti vse zdravnike nekdanje Kranjske z namenom, da se strokovno izobražujejo, izpopolnjujejo in izmenjujejo svoje izkušnje. Naši zdravniki so torej že pred davnimi 150 leti začutili potrebno po stalnem podiplomskem izobraževanju, kar so uresničevali z druženjem in prebiranjem strokovne literature do poznih nočnih ur. Leto kasneje, 28. oktobra 1862, so na izredni seji Zdravniško bralno društvo preimenovali v Društvo zdravnikov na Kranjskem.

Zdravniško društvo v Mariboru in Celju

Sočasno so se slovenski zdravniki začeli združevati tudi na Štajerskem in leta 1862 ustanovili poseben odbor v tedaj še nemškem društvu zdravnikov na Štajerskem. Leta 1876 se je oblikovalo Zdravniško društvo v Mariboru, leta 1877 pa tudi  v Celju.

Slovensko zdravniško društvo

Leta 1918 se je Društvo zdravnikov na Kranjskem združilo z Društvom slovenskih zdravnikov v Celju in se preimenovalo v Slovenko zdravniško društvo. Tedanji zdravniki, združeni v Slovenskem zdravniškem društvu, so bili hkrati tudi izjemno dejavni narodni buditelji, ugledni politični in kulturni delavci, ki so slovenski jezik in kulturo slovenskega naroda uveljavljali že v avstro-ogrskem obdobju.

Vpliv društva na kulturo in znanost

Društvo pa ni skrbelo le za dobrobit svojega članstva, temveč je v dolgi zgodovini, zlasti pa še konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, vplivalo na kulturno, znanstveno in družbeno življenje. To poslanstvo društva je leta 1911 ob njegovi 50-letnici poudaril slavnostni govornik dr. Janez Bleiweis Trsteniški, ki je dejal: »Vloge slovenskega zdravnika ne vidim le v tem, da ohrani svoj narod zdrav in krepak, temveč da ga kot glasnik človečanstva napeljuje k slogi v boju za narodni obstanek in njegove kulturne dobrine.«

Ustanovitev knjižnice društva

Društvo je bilo izjemno dejavno na področju stalnega izobraževanja, zato je bila že leta 1880 pod njegovim okriljem ustanovljena knjižnica, ki je na začetku štela 1.320 del.

Tako si je društvo ves čas prizadevalo za strokovno izpopolnjevanje slovenskih zdravnikov in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema v celoti. Člani so ves čas gojili zavest, da je znanje tisti neodtujljivi kapital, ki nas varuje pred stranpotmi in napakami ter hkrati zagotavlja kakovost in varnost zdravstvenih storitev, s tem pa pomembno prispeva k vzdrževanju visoke ravni zdravstvenega varstva in to ob skromni materialni podpori, ki se ne da primerjati z bogatimi državami razvitega sveta.

Lešnerjeva ustanova

Društvo je ves čas bdelo tudi nad socialnim in gmotnim položajem svojih članov, zato je bila že leta 1845 ustanovljena t. i. Lešnerjeva ustanova za podpiranje zdravniških vdov in sirot. To je bil brez dvoma eden največjih socialnih dosežkov v tedanjem društvenem delu.

Na pobudo Slovenskega zdravniškega društva ustanovljena Zdravniška zbornica

Društvo se je od samega začetka delovanja zavedalo poklicnih in stanovskih problemov in je že leta 1875 izvolilo poseben Odbor za reševanje vprašanj zdravniških honorarjev in socialnih zadev. Leto kasneje je dr. Valenta pripravil elaborat o organizaciji zdravniškega stanu, ki je bil podlaga za nastanek Zdravniške zbornice, ki je bila na pobudo društva ustanovljena 15. maja 1893, nato pa po 2. svetovni vojni ukinjena. Leta 1988 je SZD na 126. redni skupščini imenovalo iniciativni odbor za ponovno ustanovitev Zdravniške zbornice, do katere je prišlo leta 1991. Sočasno so potekale tudi aktivnosti za ustanovitev sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES.

Prepoznavnost društva v mednarodnem prostoru

Slovensko zdravniško društvo je bilo že od nekdaj prepoznavno tudi v širšem evropskem prostoru. Tesno je sodelovalo z najuglednejšimi zdravniškimi društvi v Evropi, zato so bili častni člani našega društva najuglednejši zdravniki iz Evrope: znameniti kirurg Billroth, izjemen patolog Virchow, utemeljitelj antisepse Semelweis, izvrsten genij s področja patološke anatomije Rokitansky ter številni drugi slovenski znanstveniki in utemeljitelji slovenske medicine.

Zlati red za zasluge ob 150-letnici Slovenskega zdravniškega društva

Leta 2011 je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk z zlatim redom za zasluge odlikoval Slovensko zdravniško društvo ob njegovi 150. obletnici za prispevek k razvoju medicinske stroke, za uveljavljanje visokih etičnih vrednot zdravništva ter za prispevek k razvoju društvene, stanovske in splošne kulture na Slovenskem.

Slovensko zdravniško društvo z novim vodstvom

Na 153. redni skupščini SZD je bil 14. oktobra 2016 za novega predsednika Slovenskega zdravniškega društva izvoljen prof. dr. Radko Komadina, dr. med., ki je ob izvolitvi povedal: »Tudi v prihodnje si bomo v društvu seveda prizadevali za strokovno delovanje, obravnavanje aktualne problematike na področju medicinske stroke in mednarodno povezovanje. Želim si, da društvo tudi v prihodnje ostaja osrednja in od drugih zdravniških organizacij neodvisna izobraževalna organizacija ter ločena od aktualne politike.«

»Poslanstvo Slovenskega zdravniškega društva, ki je najstarejša strokovna organizacija medicinskega poklica, je bilo ves čas namenjeno vzdrževanju visoke ravni kakovostnega delovanja slovenskih zdravnikov. Poleg tega je društvo ves čas izpostavljalo pomen moralno-etičnih načel pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Upam si trditi, da je društvo tudi v zadnjih letih sledilo tem temeljnim principom in se borilo za strokovnost in etično brezhibnost našega delovanja. Prepričan sem, da bo tako delovalo tudi pod novim vodstvom,« je povedal prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., ki je Slovensko zdravniško društvo vodil kar dvajset let.

Ustanovitev Slovenske medicinske akademije

V začetku leta 2017 je bila v okviru Slovenskega zdravniškega društva ustanovljena Slovenska medicinska akademija (SMA), ki ji predseduje prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med. Z njeno ustanovitvijo se je Slovenija pridružila preostalim 23 evropskim državam, v katerih medicinske akademije že delujejo. Akademija predstavlja strokovni in etični vrh slovenskega zdravništva in združuje strokovnjake, ki so zaradi svojih dosežkov priznani tako doma kot v tujini. Podelitev priznanj ustanovnim članov za njihov prispevek k ustanovitvi in sprejem sta potekala 9. marca 2017 na Mestni občini Ljubljani.

Aktiven prispevek k razvoju medicinske stroke

Danes svoje ključno poslanstvo – prispevati k razvoju medicinske stroke – Slovensko zdravniško društvo opravlja preko svojih 13 regijskih zdravniških društev in več kot 70 sekcij ter strokovnih združenj, ki delujejo pod okriljem društva. Strokovna združenja vsako leto organizirajo več kot 200 domačih in mednarodnih strokovnih srečanj in pripravljajo strokovne smernice za obravnavo različnih bolezenskih stanj. Strokovna telesa SZD pa prispevajo k vzpostavitvi pogojev za kakovostno delovanje stroke na vseh ravneh. Društvo si danes aktivno prizadeva za pripravo predlogov in strokovnih smernic, ki bodo pripomogle k boljšemu delovanju zdravstvenega sistema, predvsem pa izboljšale kakovost zdravljenja bolnikov.