Slovensko zdravniško društvo ne podpira uvedbe samostojnih zdravstvenih delavcev v zdravstvenem sistemu, saj le ta predstavlja preveč in prevelika tveganja za pacienta (in za samostojne zdravstvene delavce), izključuje potrebo po ustrezni diagnostični obravnavi pred zdravljenjem in odpira številne etične dileme.

Vedeti moramo, da strokovnjaki drugih področij med študijem niso pridobili številnih veščin in znanj, ki jih mora pridobiti zdravnik, npr.:

  •  Veščin o pojasnilni dolžnosti in odgovornost, ki jo z zakonom (Zakon o pacientovih pravicah, 20. člen) lahko nosi samo zdravnik na neposreden način.
  • Usposobljenosti za prepoznavanje bolnikovih organskih motenj in ovir, vezanih na razumevanje podatkov v medicinski dokumentaciji.
  • Usposobljenosti za sprožitev ustreznih postopkov za izvajanje pomoči pacientu pri izoblikovanju lastne volje ali nadomestitvi le te z voljo drugih v korist pacientu.

Zato so z vstopanjem različnih strokovnjakov na področje medicine bolniki in osebe s tveganjem za razvoj različnih motenj ali bolezni lahko izpostavljeni nepotrebnim dodatnim tveganjem, pa tudi napačno postavljenim diagnozam.

Zakon o zdravniški službi (1. člen) določa, da je »Zdravnik temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti«, predlog zakona pa s prenosom kompetenc na strokovnjeke izven medicine prenaša odgovornost za neželene učinke zdravljenja na zdravstvene delavce in na ta način po nepotrebnem izpostavlja tako paciente kot zdravstvene delavce.

Zdravnik ne more prevzemati odgovornosti za postopke zdravstvenih delavcev, pri katerih ne sodeluje in nima vpliva na njihov potek, na izbiro sodelavcev v timu in na izbiro ter delo morebitnih samostojnih delavcev v zdravstvu.

Vse zgoraj naštete dejavnosti spadajo pod področje podjetništva ali zdravilstva ter jih Zakoni, vezani na opravljanje dela zdravnikov, ne obravnavajo.

Koordinacija zdravniških organizacij je v sredo, 26. junija, obravnavala izhodišča za noveliranje Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o kakovosti v zdravstvu in predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Vse zdravniške organizacije so prepričane, da je pri pripravi zakonov nujno potrebno aktivno sodelovanje predstavnikov stroke, izbranih s strani zdravniških organizacij in upoštevanje njihovih mnenj, saj navidezna vključenost ne bo prinesla rešitev, ki bodo v prid javnemu zdravstvenemu sistemu.

Zato je pozivala Vlado RS, da pri pripravi ZZDej in Zakona o kakovosti aktivno vključi predstavnike ZZS, kot to določa Zakonodaja.

Sočasno so pozvale Vlado RS, da glede na majhno volilno udeležbo in tesen rezultat posvetovalnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja skrbno premisli glede nadaljnih korakov in upošteva sklep sprejet na 113. skupščini Zdravniške zbornice Slovenije: 

»Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije nasprotuje predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v zakonodajni postopek vložila civilna družba. Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije izpostavlja 29. člen Kodeksa zdravniške etike, ki določa, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.« (Glasovanje:  ZA 44, PROTI: 1, VZDRŽANI: 4)