V svojem predlogu reorganizacije zdravstvenega sistema so zdravniške organizacije, povezane v KZO, postavile na prvo mesto skrb za ohranitev in krepitev javnega zdravstva.

Pozivamo Vlado RS, da nemudoma sprejme ustrezen ukrep, ki bo izenačil pogoje dela in plačilo za delo pri javnih in zasebnih izvajalcih-koncesionarjih, saj oboji črpajo javna sredstva. S tem bo Vlada RS zaustavila nekontroliran odliv zdravnikov iz bolnišnic in zdravstvenih domov.

Hkrati zahtevamo, da ustrezna služba Ministrstva za zdravje RS (Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu) zagotovi, da bodo storitve pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev enake kakovosti.

Ker so zasebniki-koncesionarji del javnega zdravstva, morajo spoštovati enotne čakalne liste,  zdravniki, ki delajo pri njih, pa morajo biti kot del javnega zdravstvenega sistema neposredno vključeni  v NZV, skladno z določili ZZdrS.

IO Slovenskega zdravniškega društva
Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.
Predsednik

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik odbora za bolnišnično dejavnost
Boštjan Kersnič, dr. med.

Glavni strokovni svet SZD se zaveda, da je obravnava psihiatričnega bolnika pogosto povezna s prisilnim zdravljenjem oz. prisilno hospitalizacijo, ki pa v Republki Slovenija poteka po znanih ter točno določenih strokovnih in pravnih protokolih, ki preprečujejo kakršno koli zlorabo. V te protokole so vgrajeni mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora, ki jih izvajajo neodvisni strokovnjaki ter tudi varuh človekovih pravic. Zato SZD obsoja in opozarja na nevarnost nedokaznih trditev ter anonimnih prijav medijem, posredovanih mimo vseh pristojnih poti in institucij, ki bi tovrstne pritožbe lahko strokovno obravnavale. Takšen način reševanja morebitnih težav smatra kot popolnoma neprimeren in nevaren, saj se na ta način povzroča velika škoda ne le psihiatrični stroki in ustanovam, temveč tudi psihiatričnim bolnikom, ki so ena najbolj občutljivih populacij.

GSS SZD izraža popolno zaupanje v psihiatrično stroko in bo spremljalo izsledke nadzora Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

GSS SZD je stališče in soglasno podporo psihiatrični stroki sprejel na 25. redni seji, ki je potekala v torek, 13. junija 2023.

Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu ostro obsoja kakršnokoli obliko nasilja, storilci nezakonitih nasilnih dejanj pa morajo biti primerno kaznovani. Prav tako obsojamo in izražamo ogorčenost nad nedavnimi trditvami v medijih, ki se nanašajo na obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju v okviru urgentnih psihiatričnih služb, vključno s trditvami različnih strokovnjakov o potrebi po ukinitvi psihiatričnih bolnišnic in obtožbami na račun Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Slovensko zdravniško društvo kot krovna strokovna organizacija slovenskih zdravnikov obsoja tovrstne trditve, ker ne odražajo sodobnih spoznanj v medicini in psihiatriji, ampak izvirajo iz antipsihiatričnih gibanj v preteklosti, ki imajo lahko tudi manipulativna ozadja.

Psihiatrične bolnišnice in njihovi oddelki pod posebnim nadzorom, kjer se v nujnih primerih tudi brez svoje privolitve zdravijo ljudje z duševnimi motnjami, so ključne pri zagotavljanju celostne oskrbe v urgentni medicini. Oddelki pod posebnim nadzorom so v skladu z določbami Zakona o duševnem zdravju najbolj nadzorovani zdravstveni oddelki v državi. Zdravljenje oseb z duševnimi motnjami na takih oddelkih je brez njihove privolitve mogoče le v primeru hudega ogrožanja lastnega zdravja in življenja, ali zdravja in življenja drugih ljudi. Vsak primer sprejema osebe proti njegovi volji sproti in poglobljeno preverjajo pristojna sodišča na območjih psihiatričnih bolnišnic.

Z nedokazanimi trditvami o nepravilnostih pri obravnavi na oddelkih UPK Ljubljana se povzroča škoda za bolnike, ki potrebujejo nujno psihiatrično obravnavo, zmanjšuje pa se tudi zaupanje ljudi v ustanovo in psihiatrično stroko. V vsakdanjem delu so že opazni njihovi negativni učinki, tako na osebe, ki iščejo pomoč, kot tudi na zaposlene, ki so deležni obtožb v medijih. Povsem možno je, da bo okrnjeno delo urgentnih psihiatričnih služb privedlo do povečanega tveganja za pojavljanje agresivnega ali samomorilnega vedenja oseb z neustrezno zdravljenimi duševnimi motnjami.

Mednarodne raziskave, ki vključujejo tudi podatke iz Slovenije, jasno kažejo, da krnitev služb na področju urgentne psihiatrije z zmanjševanjem posteljnih kapacitet v bolnišnicah vodi v povečevanje števila postelj na forenzičnih psihiatričnih oddelkih, kjer se zdravijo osebe z duševno motnjo po storitvi različnih kaznivih dejanj. Obtožbe in pozivanja k ukinitvi UPK Ljubljana sovpadajo ravno s časom, ko se sprejema novi akcijski načrt za razporejanje finančnih sredstev na področju pomoči osebam s težavami v duševnem zdravju. Slovensko zdravniško društvo meni, da ima UPK Ljubljana kompetence za razvoj celotne psihiatrije, ker so rezultati zdravljenja duševnih motenj v Sloveniji zelo napredovali in so bistveno višji od tistih v preteklosti. To pa daje UPK Ljubljana kredibilnost za nadaljevanje oblikovanja smernic razvoja slovenske psihiatrije. Preprečevanje kontinuitete strokovnega dela v UPK Ljubljana je nesprejemljivo, ker bo privedlo do težav v razvoju in procesu zdravljenja ene najbolj občutljivih populacij ter povzročilo pomembno škodo za zdravje posameznikov.

Izjavo je na korespondenčni seji dne 11.6.2023 soglasno sprejel Upravni odbor Združenja psihiatrov pri SZD.

Za Upravni odbor Združenja psihiatrov pri SZD: Predsednik združenja prof. dr. Peter Pregelj, dr. med.

Priloga:
Odziv na nedokazane trditve o nepravilnostih pri obravnavi na oddelkih UPK Ljubljana (.pdf datoteka)

Datum: 2. – 3. junij 2023
Organizator: Stomatološka sekcija SZD
Lokacija: Avditorij Portorož in videokonferenca
Kotizacija: 85 EUR – 260 EUR