Ta vikend je ena najstarejših srednjeevropskih zdravniških organizacij, ustanovljena leta 1861, Slovensko zdravniško društvo, organizirala 160. kongres in redno letno skupščino.

V okviru stanovske teme so vabljeni predavatelji in udeleženci kongresa razpravljali o poenotenju trajanja specializacij z evropskimi programi, v okviru strokovne teme pa o kakovosti in varnosti v zdravstvu. Predavanj na temo kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki sta jo moderirala predsednica Glavnega strokovnega sveta SZD izr. prof. dr. Maja Šoštarič in podpredsednik SZD prim. doc. dr. Dejan Bratuš, se je udeležila tudi ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel. S tem nadaljuje stroka z zdravstveno politiko začeti dialog, ki naj bi privedel do institucionaliziranega nadzora kakovosti in varnosti v javnem zdravstvu.

V okviru kongresa SZD vsako leto poteka tudi podelitev priznanj Slovenskega zdravniškega društva (častno članstvo, Dergančevo in Dolenčevo priznanje) in nazivov primarij, ki jih podeli Ministrstvo za zdravje. Predsednik SZD prof. dr. Radko Komadina je na kongresnem večeru podelil častno članstvo asist. mag. Simonu Hermanu, mag. Edvini Gregorič in prof. dr. Kseniji Geršak. Priznanje Franca Derganca za medicinsko publicistiko je za avtorstvo, ureditev in izdajo Osnov medicinske imunologije in za so-avtorstvo, ureditev in izdajo Medicinske bakteriologije z mikologijo in parazitologijo prejel prof. dr. Alojz Ihan, priznanje prof. dr. Antona Dolenca za dosežke na področju etike in medicinske deontologije pa prof. dr. Matjaž Zwitter.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je ob podelitvi primariatov mag. Marku Cukjatiju, Katarini Meštrovič-Popovič, Andreju Strahovniku, mag. Rajku Vajdu in mag. Uršuli Reš Muravec poudarila, kako pomembno je priznati izjemne dosežke in predanost strokovnjakov v našem zdravstvu, saj so ključni za kakovostno oskrbo naših državljanov.

V okviru prireditve je tudi povedala:»Tako kot vi sem se tudi jaz zavezala, da našim državljankam in državljanom zgotovim najboljšo možno zdravstveno oskrbo. Slovenski zdravstveni sistem potrebuje spremembe, pri katerih moramo sodelovati vsi deležniki zdravstvenega sistema. Predvsem pa moramo pozabiti na razlike, moramo se poslušati in seveda biti tudi slišani.«

V Slovenskem zdravniškem društvu se nadejajo tvornega sodelovanja med stroko in politiko in si želijo, da bi bila pravočasna in kakovostna zdravstvena oskrba vedno na voljo vsem prebivalcem.